Odprta vrata: počitniško zatočišče

Odprta vrata: počitniško zatočišče


Čudovit razgled na hribe, umirjene barve in naravni materiali zaznamujejo počitniški apartma, ki smo ga obiskali tokrat. Na zgolj 33 kvadratnih metrih je vse, kar potrebuje tričlanska družina za zimsko počitniško zatočišče. Apartma na vrhu večstanovanjske hiše je dobil novo podobo, ki so jo zasnovali v arhitekturnem biroju Habitare.

Zanemarjen starejši apartma s temnim pohištvom in opažem ter malo naravne svet­lobe je postal prijetno zimsko zatočišče za tričlansko družino. Prenova je bila temeljita, saj so vse naredili na novo, od stavbnega pohištva in tlakov do notranje opreme. Najzahtevnejša naloga je bila po besedah projektantke notranje opreme Lidije Rutar, kako v tako majhen prostor umestiti vse, kar potrebujemo za bivanje, hkrati pa ga ohraniti svetlega in ne preveč utesnjenega. Za začetek so vgradili dodatna strešna okna, namesto dveh jih je zdaj šest, ki na južni steni osvetljujejo apartma. »Ko smo odstranili obstoječi strop, se je odprl dodaten prostor, kamor smo lahko umestili galerijo s pomož­no posteljo. Višina je dala stanovanju novo dimenzijo, svetlobo in poglede,« pojasnjuje sogovornica. S strešnimi okni so stanovalcem omogočili lep razgled proti hribom, hkrati pa navidezno povečali prostor. Ko se odprejo, nastane povezava z naravo oziroma občutek, kot bi stopili ven. In prav zato, ker je stanovanje majhno, je po besedah Rutarjeve ta povezava toliko pomembnejša.

Z okolico pa so se želeli povezati tudi pri izbiri materialov. Prevladujejo tisti, ki sodijo v alpski svet oziroma zimsko okolje, kot so les, filc in črna kovina. A tudi te je treba uporabiti v omejenih količinah, saj hitro lahko delujejo težko in prostor utesnijo. Pri barvah je v ospredju nežen siv odtenek, ki se lepo poda k lesu, za piko na i pa sončno rumena barva.

Tla so obložena s keramičnimi ploščicami, ki so po videzu grobe, saj nakazujejo na kamen. Po besedah sogovornice predstavljajo temno osnovo, ki so ji dodali les, ki v prostor vnaša toplino. Za tretji material so izbrali filc, nekakšen zimski element, ki prav tako deluje toplo.

S tlorisom se niso veliko poigravali. Kuhinjsko nišo so umaknili iz osrednjega prostora proti vhodnem delu. To ni kuhinja za velike pojedine, a povsem zadošča za pripravo manjših obrokov in ima dovolj shranjevalnih površin za posodo in pripomočke. Nadaljuje se v garderobne omare v svetlo sivem odtenku. Pod poševnino in strešna okna so umestili leseno klop, ki jo dopolnjuje oblazinjenje iz filca, ob njo pa so postavili jedilno mizo iz macesnovega lesa. Klop nadomesti klasično sedežno garnituro, pod njo so tudi dodatne shranjevalne površine.

V tem delu je še oblazinjena postelja, postavljena ob steno, ki je prav tako oblečena v siv filc. Nad njo pa je galerija z dodatnim le­žiščem, na katero se povzpne po lestvi. Galerija je ograjena z lesenimi letvami, med katerimi lahko zrak neomejeno kroži. Čeprav bi steklo prepuščalo še več svetlobe in tudi razgled bi bil lepši, pa bi po besedah sogovornice preveč zaprlo prostor, zlasti bi se to poznalo pri kroženju zraka – ne smemo pozabiti, da toplota potuje navzgor. Ležišče, ki zavzema celotno širino galerije, je prav tako oblazinjeno in položeno na tla.

V majhni kopalnici s prho se ponovi enak barvni koncept. Siv odtenek se pojavi na tleh, ker pa so želeli vanjo pripeljati tudi sonce, so v prhi uporabili mozaik v topli rumeni barvi. Ta spominja na satovje in je lep kontrast temno sivim elementom in pohištvu iz macesnovega lesa. Za navidezno povečanje prostora so uporabili ogledala, ki so jih položili na eno celo steno in nad umivalnik. Kovinski deli so črni, črne pa so tudi pipe in cevni radiator na steni.

Poudarek je tudi na osvetlitvi, ki jo sestavlja več virov. Najbolj izstopata črni prašno pobarvani luči nad jedilno mizo. Zaradi površinske obdelave dajeta vtis, kot bi ju izdelal kovač. Črni so tudi nadgradni reflektorji po celotnem apartmaju, ki imajo vlogo osred­nje osvetlitve. Nad vzglavjem postelje je skrita linijska osvetlitev, ki poudari oblazinjenje. Prav tako so posebej osvetljene posamezne niše, ki ustvarijo prijetno ambien­talno svetlobo. Kakor še poudarja Lidija Rutar, je zelo pomembno, da je tudi v tako majhnem prostoru več virov osvetlitve.

Pohištvo je narejeno po meri, saj so želeli čim bolj izkoristiti vsak kotiček. Zato ima marsikateri kos več funkcij. Na primer, klop poleg sedenja omogoča shranjevanje, skrite površine za shranjevanje so tudi ob obeh posteljah. Za poseben pečat in povezavo skrbijo drobni detajli, kot je geometrijski vzorec v obliki prečnih zarez na garderobnih omarah, ki je skoraj neopazen, ponovi pa se tudi na klopi: na oblazinjenju so šivi narejeni na enak način.

Povezava na članek v Delo in dom

Prvič na svojem

Prvič na svojem


Po podatkih Eurostata za leto 2015 smo glede dolžine bivanja mladih v izvorni družini na enajstem mestu. Mladina pri nas gre na svoje v povprečju stara 28,2 leta. Je pa razlika med spoloma. V Sloveniji moški zapustijo dom staršev pri 29,2 leta, predstavnice nežnejšega spola pa dve leti prej. Za lažjo primerjavo, povprečna starost odhoda iz starševskega doma za oba spola v Evropski uniji je 26,1 leta. Kot zanimivost naj zapišemo, da so pregovorne mamine sinčke iz Italije prehiteli Hrvatje. Danes naši južni sosedje zasedajo prvo mesto na lestvici evropskih držav glede dolžine bivanja mladih v izvorni družini. V povprečju se osamosvojijo pri 31,4 leta, medtem ko v Italiji gredo na svoje pri 30,1 leta. Domove staršev pa najhitreje zapuščajo Švedi, v povprečju že pri 19,7 leta, sledijo jim Danci pri 21,1 leta in Finci pri 21,9 leta.

Tako zgodnje osamosvajanja je za naše razmere praktično nepredstavljivo. Med razlogi srečamo vse daljše šolanje, težave pri zaposlovanju, premalo stanovanj oziroma visoko ceno stanovanj in najemnin. Poleg nanizanih objektivnih razlogih ne smemo pozabiti tudi na subjektivne, med njimi sta lagodnost sobivanja s starši in večja socialna varnost, kot če bi bili na svojem.

ZA 250 STANOVANJ VEČ KOT 3000 PROSILCEV

Kljub temu si mladi želijo zapustiti domače gnezdo. Anketa, opravljena pred leti med študenti ljubljanske univerze, je razkrila, da si kar 99 odstotkov želi pri tridesetih letih živeti na svojem. A do zadanega cilja je trnova pot. Nekateri mladi skupaj s starši najemajo kredite, drugi nadzidavajo hiše, tretji - takih je peščica - stanovanje podedujejo. Med možnostmi je tudi najem stanovanja na prostem trgu ali najem neprofitnega stanovanja. A najeti tako stanovanje predstavlja svojevrsten zadetek na lotu. Kot pojasni direktor Javnega stanovanjskega sklada MOL Sašo Rink, so desetim odstotkom prosilcev uspeli zagotoviti stanovanja. Kakšen naval je za tovrstna stanovanja, zgovorno priča podatek, da se je na zadnji, 17. javni razpis z okrog 250 stanovanji javilo kar 3132 prosilcev.

ŽREB BO ODLOČiL O SREČNEŽU

Nekateri mladi se bodo aprila razveselili objave 1. javnega razpisa za dodelitev okoli 30 namenskih najemnih stanovanj mladim v prestolnici. Rink pravi, da gre za podporo mladim, ki so šele vstopili na trg dela in so finančno šibki. Med pogoji zasledimo, da mora biti prosilec star med 18. in 29. letom, slovenski državljan, imeti mora minimalno šest let stalnega ali začasnega bivanja v glavnem mestu, prejemati mora vsaj minimalni mesečni dohodek v višini 76 odstotkov minimalne neto plače, kar znaša okoli 460 evrov na mesec. Za stanovanje v velikosti od 30 do 50 kvadratnih metrov bo odštel od 100 do 170 evrov, v njem pa bo lahko živel deset let. Rink pravi, da če se bo prijavilo več prosilcev, ki bodo izpolnjevali pogoje, kot bo na voljo namenskih najemnih stanovanj, bodo po zaključenem pritožbenem postopku izvedli javni žreb za vsako skupino posebej, to so mladi posamezniki, mladi pari in mlade družine.

Sogovornik dodaja, da se javni razpisi za neprofitna najemna stanovanja objavljajo vsaki dve leti. Podobno načrtujejo tudi za javne razpise za namenska najemna stanovanja za mlade. To pomeni, da se bodo javni razpisi objavljali vsako leto, bodisi za neprofitna najemna stanovanja, za katera imajo mladi tudi možnost kandidirati, bodisi namenska najemna stanovanja za mlade. Ob tem izpostavljajo, da bodo mladi, ki bodo že imeli v najemu namensko najemno stanovanje, pri kandidiranju na javnem razpisu za neprofitna najemna stanovanja, iz naslova omenjenega najema, prejeli dodatne točke. Na ta način si bodo lažje trajno rešili stanovanjsko vprašanje.

REŠITEV BO, A, KOT KAŽE, ŠELE ČEZ DESETLETJA

Da se bodo mladi kaj prej odseljevali od izvorne družine v bližnji prihodnosti, nič kaj ne kaže glede na obseg stanovanjskega primanjkljaja. Sašo Rink pove, da je ta v Ljubljani tolikšen (primanjkuje okoli 4000 stanovanj), da bi za njegovo odpravo ob sedanjem tempu zagotavljanja novih stanovanj potrebovali okrog 40 let. Ob tem poudarja, da že dlje časa podajajo pobude za ustrezno spremembo zakonodaje, ki bi omogočala pridobivanje dodatnih finančnih sredstev za pridobivanje stanovanj, tudi s povečanim obsegom zadolževanja za javnopravne subjekte na stanovanjskem področju. Prav tako izpostavljajo potrebo po sistemskem financiranju stanovanjske gradnje z ustreznimi državnimi spodbudami. A žal do ustreznih sprememb še ni prišlo.

S SKUPNIMI MOČMI DO STREHE NAD GLAVO

Če so mladi kreditno sposobni, lahko najamejo stanovanjski kredit. Najamejo ga sami ali denimo skupaj s kreditno sposobnimi družinskimi člani, pri čemer je le en strošek odobritve. Banke prosilce obravnavajo individualno. Kot pojasnjujejo v Abanki, skladno z zakonom o potrošniških kreditih ugotavljajo kreditno sposobnost vseh oseb na kreditu in samo osebi, ki je kreditno sposobna odplačevati mesečno obremenitev, odobrijo kredit za nepremičnino. Kredit mladi lažje dobijo, če so zaposleni za nedoločen čas, medtem ko zaposleni za določen čas praviloma le do izteka delovnega razmerja. Sicer pa kredit lahko najamejo tudi mladi samostojni podjetniki. V Abanki dodajajo, da kredit lahko zavarujejo z zastavo na nepremičnini, pri zavarovalnici, s poroštvom in/ali z zastavo denarnih sredstev. Prav tako imajo možnost sklenitve življenjskega zavarovanja kreditojemalca pri stanovanjskem kreditu z odplačilno dobo nad pet let in/ali možnost sklenitve zavarovanja za primer izgube zaposlitve.

Kredit lahko odplačujejo vrsto let. Denimo v Novi KBM je lahko doba odplačila do 31 let, izplačilo do 100 odstotkov v gotovini na osebni račun, brez stroškov vodenja kredita ... Vrednost kredita pa je lahko do 80 odstotkov vrednosti zastavljene nepremičnine.

KUPUJMO LE KAKOVOSTNO OPREMO

Po nakupu, prenovi ali najemu stanovanja sledi manj stresen del, to je opremljanje doma. Notranja oblikovalka Lidija Rutar iz ateljeja Habitare svetuje, da se ga lotijo sistematično, saj bodo tako prihranili kar nekaj denarja. Kot prvi korak predlaga popis pohištva, ki ga potrebujejo, saj tak seznam prepreči kompulzivno nakupovanje. Sprva naj kupujejo le osnovne kose pohištva, ki so nujno potrebni za vselitev, drugo lahko vključujejo v stanovanje postopoma. Med osnovne stvar sodijo: kuhinja, vgradne omare, kavč. "Oprema naj bo kakovostna, saj je nakup poceni novih stvari dolgoročno najdražji, prehitro se obrabijo in jih je treba kaj kmalu zamenjati," trdi Rutarjeva.

Sogovornica še svetuje, naj mladi reciklirajo. Na primer podnožje postelje so lahko lesene palete ali le nekoliko višja vzmetnica, ki jo odenejo v lep tekstil. Nočna omarica je lahko pobarvan lesen hlod. Stare omare lahko oblepijo s tapetami in nastal bo zanimiv kos pohištva. Prav tako se na bolšjem trgu vedno najde kaj primernega. Glede barv pa priporoča, da so kuhinja, omare, postelja v nevtralnih tonih, v odtenkih bele, bež, rjave, sive, saj s takšno barvno shemo zagotovo ne bodo zgrešili.

Povezava na članek v Večeru

Odprta vrata: Hiša z razgledom

Arhitekturna podoba hiše sledi obliki parcele in prostorskim omejitvam. Odprta vrata: Hiša z razgledom Odprta vrata: Hiša z razgledom Odprta vrata: Hiša z razgledom Odprta vrata: Hiša z razgledom Odprta vrata: Hiša z razgledom Odprta vrata: Hiša z razgledom Odprta vrata: Hiša z razgledom Odprta vrata: Hiša z razgledom

V sodobni počitniški hiši v bližini Poreča se prepletajo notranjost in zunanjost, moderni in avtohtoni materiali, oblikovalski kosi in istrski kamen. Pogledi na morje in okolico so čudoviti in prav ti so krojili podobo hiše, pod katero so se podpisali v biroju Habitare.

Na parcelo, veliko štiristo kvadratnih metrov, je bilo treba umestiti hišo, ki bo dovolj velika za osem ljudi in bo imela vrt z bazenom. Prav umestitev bazena je bila najbolj zahtevna, saj je parcela ozka, prostor, s katerega se vidi morje, pa omejen, poleg tega so morali zagotoviti nekaj površine za bivanje na vrtu in terasi. »Da bi ohranili čim lepši razgled s parcele, smo stavbo umestili ob rob sosednje parcele, bazen pa tik ob rob hiše. Tako smo lahko zasnovali še večjo teraso in vrt, ki v poletnih mesecih prevzameta vlogo zunanjega bivalnega prostora,« pojasnjuje projektantka notranje opreme Lidija Rutar iz biroja Habitare. Bazen je zato ozek in dolg ter se zajeda v hišo, od katere ga loči steklo. Takšen je po besedah sogovornice povsem funkcionalen, hkrati pa z večerno osvetlitvijo ustvarja prijeten ambient tudi v notranjosti.

Arhitekturna podoba hiše sledi obliki parcele in prostorskim omejitvam. Izhodišče je bila želja naročnikov po moderni počitniški hiši, opremljeni z avtohtonimi materiali, ki ji bodo dali dušo in pečat. Načrtovanje počit­niške hiše se razlikuje od načrtovanja doma, v katerem živimo vsak dan, pravi sogovornica, misliti je treba na odlagalne površine, da je na primer dovolj prostora za kovčke, predvideti prostor za družabne igre, zlasti pa zasnovati notranjost in zunanjost tako, da ne zahtevata veliko vzdrževanja. Za zunanje prostore so zato izbrali materiale, kot so les, kamen, prodniki, izognili pa so se trati, ki zahteva veliko oskrbe. Tla ob bazenu so lesena, nadaljevanje zunanjih površin je tlakovano z istrskim kamnom kirmenjakom, ob robu pa so posuti prodniki. Podobo zunanjosti dopolnjuje vrt, ki je zasajen z značilnim mediteranskim rastlinjem, sivko, akacijo, oljko, za zastor so uporabili lovorikovce, ob letni kuhinji pa na zeliščnem vrtu rastejo dišavnice, kot so lovor, rožmarin in timijan. Na parceli so ohranili staro kamnito hiško, kjer je bila nekoč vaška pekarna, zdaj pa je postala večnamenski prostor in shramba. Na vrtu je urejena tudi letna kuhinja s koritom in odprtim kuriščem, središče dogajanja zunaj je sicer lesena jedilna miza, ob katero so umestili sodobne stole iz umetne mase in klop iz brušenega betona.

»Ko smo snovali notranje prostore, smo želeli ohraniti lepe poglede, da imajo uporabniki povsod, kjer se največ zadržujejo, lep razgled,« pojasnjuje Rutarjeva. Zato so zamenjali koncept dnevna soba-kuhinja. Razgled je najlepši izza jedilne mize, ne s kavča, ki v počitniški hiši nima tako pomembne vloge, pravi sogovornica, saj so ljudje med dopustom raje in več zunaj, način življenja je drugačen. Pritlični del je tako velik odprt prostor z razgledom na morje, bazen in izhodom na teraso. Velike steklene površine brišejo ločnico med notranjostjo in zunanjostjo. Kuhinja je zasnovana otočno s podolgovatimi linijami, ki se nadaljujejo pri jedilni mizi iz hrastovega furnirja. Tudi v notranjosti so uporabili naravne materiale, tla so, na primer, kamnita. Poseben pečat daje bivalnemu delu lepo ohranjen in osvežen star kamnit zid sosednje hiše. Druge notranje stene so ometane z grobim ometom. Ob kavču je televizor z nosilcem, za toploto lahko v hladnejših mesecih poskrbi moderen kamin. Prostor pod stopniščem so izkoristili za zaprte shranjevalne površine.

V nadstropju so štiri spalnice, dve otroški in dve za odrasle. Tri spalnice imajo tudi vsaka svojo kopalnico. Vsaka je sicer opremljena malce drugače, a jih povezuje slog opreme. V njih so postelje z oblazinjenim vzglavjem v različnih umirjenih odtenkih, v prvi je petrolejski, v drugi peščeno siv, v tretji antraciten, v četrti pa rumen. Vse sobe imajo vgrajene skoraj neopazne garderobe. Dopolnjujejo jih manjši kosi pohištva, kot so odlagalne mizice ob vzglavju postelje in svetila. V eni izmed kopalnic izstopa tapeta z morskim motivom, v drugi z grafičnim vzorcem. Na splošno so v hiši uporabljeni umirjeni odtenki, ki jih opazimo tudi zunaj. Fasada je namreč v sivi barvi in to so vnesli tudi v notranjost, poživili pa z rumenim odtenkom, v katerem sta dva stola ob jedilni mizi ali pa vzglavje postelje in okrasne blazine. Iz različnih prostorov se lahko razgledujemo po morju in okolici, a najlepše se vidi z vrha – z ravne strehe, ki je sprva niso nameravali uporabiti, potem pa so ugotovili, da bi bilo škoda ne izkoristiti tega čudovitega pogleda. Nastala je majhna terasa z masažnim bazenom in stekleno steno.

vir: Delo in dom, 22. oktober 2015

 

Istrska idila

Sodobna mediteranska počitniška hiša v objemu dišeče Istre in njenih tradicij.

V Istri, v malem naselju nedaleč od Poreča in morske obale, so se naročniki zagledali v ljubko staro kamnito hiško. Ob nekdanje pomožno poslopje Je se danes prislonjena peč, ki jo je nekoč cela vas uporabljala za peko kruha. Ko se Je Izkazalo, da sta hiška ter pripadajoča ji majhna parcela z lepim razgledom, ki seže vse do morja, na voljo, je padla odločitev, da si bodo tu zgradili svoj počitniški raj. Za pomoč pri načrtovanju in izvedbi so se obrnili na Lidijo Rutar in podjetje Habitare, d. o. o., ki ima že vrsto izkušenj s prenovo in gradnjo hiš v Istri. Naročnikova želja je bila postaviti sodobno hišo z bazenom in vrtom ter pridihom Mediterana. Postavitev hiše in umestitev vrta z bazenom je bila za načrtovalce kar velik izziv, saj je parcela precej ozka, prostor, s katerega se vidi morje, pa je omejen. Da bi ohranili čim lepši razgled s parcele, so stavbo umestili na rob sosednje parcele, bazen pa tik ob rob hiše. Tako so pridobili prostor za večjo teraso in vrt, ki v poletnih mesecih prevzameta vlogo zunanje dnevne sobe, jedilnice in kuhinje. Ker gre za počitniško hišo in so naročniki tam le občasno, je bilo vrt treba urediti tako, da omogoča čim lažje vzdrževanje. Tako so se odrekli zelenici in se odločili za tlakovanje večjega dela talnih povšin. Ob bazenu so uredili leseno teraso, nadaljevanje povšin pa je tlakovano z avtohtonim istrskim kirmenjakom ter ob robu posuto s prodniki, ki dajejo vrtu mehkejši značaj. V osrednjem delu kraljuje zunanja kuhinja z veliko leseno jedilno mizo, ki ji bo čez nekaj let, ko se dovolj razraste, senco nudila gosta krošnja akacije. Ob mizo sta umeščena iz brušenega betona izdelana klop in pult za pripravo hrane s koritom in odprtim kuriščem. Vrt je zasajen z značilnim mediteranskim rastlinjem, z lovoriko vel, akacijo in oljko ter, ob poti, z dišečo sivkino zastirko. Ker so naročniki ljubitelji mediteranske kuhinje, je ob letni kuhinji tudi priročen zeliščni vrt s svežimi dišavnicami, kot so rožmarin, lovor in timijan. Poseben, tradicionalen značaj pa vrtnemu ambientu daje že omenjena kamnita hiška z vaško pečjo, ki je ostala nedotaknjena In služi kot večnamenski prostor, shramba ter vinoteka. Zasnova stavbe izhaja iz oblike in velikosti parcele ter iz prostorskih želj naročnika. Pritličje je en sam odprt prostor s kuhinjo. Jedilnico in dnevnim prostorom, ki se prek velikih panoramskih oken odpira na teraso on vrt. Velike steklene površine brišejo ločnico med notranjostjo in zunanjostjo.

Iz dnevne sobe se odpira neposreden pogled na bazen, ki še posebej pride so izraza ponoči, ko se v njem prižgejo luči. Ena izmed sten v dnevnem prostoru je prečiščen in sveže zafugiran, sicer pa originalno ohranjen kamnit stari zid sosednje hiše. Vanj je vgrajen podolgovat minimalističen kamin, na videz podaljšan z grafitno obarvano nišo. Tla v pritličju so, enako kot na vrtu, iz kirmenjaka. Kuhinja znamke Cesar je postavljena kot otok, okoli katerega se druži ob pripravljanju hrane. Kot podaljšek kuhinjskega otoka stoji miza iz hrastovega furnirja znamke Hay, ob kateri so stoli v rumeni in grafitni barvi istega proizvajalca. Grafitno siva sedežna garnitura in črtast tepih iz Ikee se lepo povezujeta z malo črno mizico DML Hay ob gorčično rumenem počivalniku. Stene znotraj hiše so ometane z grobim nepravilnim ometom, ki daje ambientu mediteranski značaj. V nadstropju so štiri spalnice, dve otroški in dve za odrasle. Razen ene imajo vsaka svojo kopalnico. Vsaka spalnica je opremljena malce drugače, vse pa so odprte, zračne in vanje so vgrajene skoraj neopazne garderobe. Ob posteljah so mižeče oz. stolčki proizvajalca San Giacomo ter stoječe oz. viseče svetilke Nordlux. V eni izmed sob je prostostoječa kad, ob njej odlagalna mizica, nad njo pa viseče luči. Tla pripadajoče kopalnice so temna,kot sta temni tudi ena izmed sten v spalnici ter postelja. Steno kopalnice krasi Fornasettijeva tapeta z ribicami. Umivalnik je podolgovat in služi tudi kot odlagalna površina. Obe manjši otroški sobi sta narejeni v podobnem duhu, le da so barve bolj igrive in sveže. Sprehod po tem počitniškem raju se zaključi v najvišjem nadstropju, na strehi. Na majhni terasi s prelepim razgledom na morje je ravno dovolj prostora za jacuzzi, dva ležalnika ter obilo romantike.

povezava do dokumenta s slikami